Ali veste, kakšna je razlika med vezajem in pomišljajem? Kateri od njiju predstavlja daljšo črtico? Je to edina razlika? Hm?
Branje članka vam bo vzelo približno 2 minuti.
Prva razlika med pomišljajem in vezajem je oblikovne narave, torej v dolžini črtice, s katero ju zapisujemo. Pomišljaj zapisujemo z daljšo črtico (–) kot vezaj (-). Pomišljaj je enodelno ali dvodelno ločilo. Večinoma ga zapisujemo nestično (s presledkom); vezaj je navadno stično ločilo (brez presledka).
Kdaj in kako uporabljamo pomišljaj?
1. Enodelni nestični pomišljaj (Pozor – velika nevarnost!)
- Ko želimo izpostaviti ali ločiti besedo ali misel v povedi, na primer: Pazi – povečana nevarnost …
- Ko želimo dodati pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze, na primer: Iz trgovine je prinesel zdrava živila – korenje, avokado in zelje.
- Za zapisovanje minusa pri matematiki: 7 – 5 =2
2. Dvodelni nestični pomišljaj (… – … – …)
- Ko želimo ločiti vrinjeni stavek od drugega dela povedi, na primer: Leta 2000 – tega se z veseljem spominjam – sem uspešno opravila maturo.
(V takem primeru namesto pomišljajev lahko uporabite tudi vejici.)
3. Enodelni stični (…–…)
- V pomenu od … do, na primer: str. 52–62.
- Za zapisovanje minusa pred temperaturo, na primer –3 ºC.
Pozor!
Kadar boste uporabljali pomišljaj, ne uporabljajte tudi predlogov, na primer od 2000–2005; pravilno je: od 2000 do 2005 ali 2000–2005.
Kdaj in kako uporabljamo vezaj?
- Vezaj lahko nadomešča besedo oziroma veznik in med zloženimi deli besedila; na primer slovensko-italijanska meha, angleško-slovenski slovar itd.
- Vezaj uporabljamo med podrednimi zloženkami, na primer 6-odstotni popust, TV-sprejemnik, A-vitamin itd.
- Veznik uporabljamo pri sklanjanju kratic, na primer AMZS-ja, AMZS-ju itd.
- Veznik pišemo na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke, na primer dvo- in tristopenjska lestvica.
In še za konec …
Vaja
Na prazno črtico napišite pomišljaj ali vezaj. Napišite še, ali gre za stično ali nestično rabo.
B__vitamin; 16 __ 5 = 11; NUK__a; str.20__28.
Rešitev: -; –; -; –; torej stični vezaj, nestični pomišljaj, stični vezaj in stični pomišljaj.
Leave A Comment